Prijava



Šola v gozdu

20150317 123052Zadnji zimski dan smo učenci 1. in 3. razreda dopoldan preživeli v gozdu. Na sončni gozdni jasi smo se igrali, plezali po drevesih, streljali z lesenim lokom, tekali za citrončki, opazovali prve znanilce pomladi … Nenadoma smo med drevesi zagledali gospo Nives. Povedala nam je, da je varuhinja gozda. Opazuje gozdne rastline in živali in vsa dogajanja skrbno zapisuje v gozdni zvezek. Povabila nas je, da postanemo njeni pomočniki in skupaj smo nadaljevali pot. Videli smo čudovite mahove, bleščeče kamne, lupinice gozdnih plodov, nenavadne storže, skrivnostne dupline in stare drevesne štore, ki so nam izdali skrivnost, kako staro je bilo drevo, ki je tam raslo. Nekaj gozdnih zakladkov smo shranili v žepe in jih prinesli v šolo. Naenkrat se je med vejami dreves rdeče zableščalo. »Oooo, škratkova kapica!« Podajali smo si jo z glave na glavo in v upanju, da srečamo tudi škratka, nadaljevali pot. Odkrili smo kar nekaj domovanj gozdnih škratov v skalnih razpokah in njihovih počivališč na mehkem listju, škratki pa so se nam spretno izmikali izpred oči. Na poti smo spoznali bukev, bor, dren, hrast in brin. Dren je že rumeno cvetel. Izvedeli smo, da ta grm prvi zacveti, njegovi plodovi pa dozorijo šele po prvi slani. Pobrali smo tudi polno vrečo smeti, ki so ležale na gozdnih tleh. Pred nami se je odprla travnata dolina, po kateri smo se kotalili, nato pa smo iskali pot iz borovega labirinta. Varuhinja gozda nam je prebrala pravljico Drevo Krištof, ki smo ga na poti nazaj v šolo takoj prepoznali. To je mogočen hrast, ki stoji na robu jase. Če boste prislonili uho k njegovemu deblu, vam bo čisto po tiho povedal: »Moje ime je Krištof.«

Nives Bratina Furlan in Slavica Velikonja

Neimenovano 1Neimenovano 2Neimenovano 3Neimenovano 4Neimenovano 5Neimenovano 6Neimenovano 7Neimenovano 8