Prijava



Dan materinščine

21. februarja obeležujemo dan materinščine. To je tistega jezika, ki se ga prvega naučimo. Materinščina nam odpre vrata v ta svet. V svet, ki je za otroka, ki prijoka v življenje, popolnoma drugačen. Ko se začne z njim spoznavati, ga opazovati in raziskovati, se začne tudi komunikacija in materinščina je prvi in eden pomembnejših pripomočkov pri tem. Daje mu občutek domačnosti, v tem »jeziku« se počuti samozavestno in varno.

Materinščina Slovencev je slovenščina. In knjižne slovenščine do šolskih let načeloma ne znamo govoriti. Ker pa je knjižni jezik oz. njegova splošno pogovorna zvrst pomemben družbeni dejavnik, se ga tekom šolanja naučimo in tako ga tudi utrjujemo. Da se Prekmurec in Primorec ali pa Gorenjec med seboj razumejo. Torej je to neka združevalna zvrst našega slovenskega jezika.

Materinščino poznajo vsi narodi, vsa ljudstva. Vendar njihova materinščina ni vedno tudi jezik javne rabe, ni uradovalni jezik. Slovenci kot maloštevilen narod pa imamo srečo, da lahko svoj jezik uporabljamo na vseh področjih delovanja. In že Prešeren je s svojimi pesmimi dokazoval, da je slovenščina dorasla velikim jezikom. Da je bila naša materinščina povzdignjena na raven državnega jezika in jo Slovenci kot polnopravni člani Evropske unije lahko enakovredno ostalim jezikom tudi uporabljamo. Zavedajmo se te pravice in se ne bojmo govoriti v lastnem jeziku, v katerem delujemo tudi najbolj prepričljivo in verodostojno. Jezik se razvija s svojo dosledno rabo. Zato ga uporabljajmo!

Po drugi strani pa bi rada poudarila pomen znanja tujih jezikov – pa ne na račun zanemarjanja lastnega. Otrok ima v predšolskem oz. zgodnjem obdobju šolanja veliko večjo sposobnost nezavednega usvajanja jezika, kot kasneje. Zato sem sama mnenja, da bi z zgodnjim učenjem tujega jezika preprečili številne »nevšečnosti« in s tem naredili veliko dobrega za maloštevilen slovenski narod, ki se lahko uveljavi v še večji meri z znanjem tujih jezikov. Angleščina je kot«lingua franca« današnjega časa pomemben povezovalni komunikacijski dejavnik. In znanje le-te odpre nemalo vrat. Vrat novih možnosti in povezovanja.

Še vedno pa naj nam bo materinščina trden temelj, na katerem bomo lahko gradili »babilonski stolp«, ki se ne bo tako zlahka porušil.