Prijava



5. razred

Srečno prispeli in že prvi dan veliko doživeli

Preizkusili smo se v smučanju, doživeli Pohorski gozd v temi in tišini – bili smo na nočnem pohodu. Legendarni gospod Franček nas je zvečer z diapozitivi in glasbo popeljal po Pohorju.

Fotografiji za pokušino…..

Lep pozdrav,

smučarska ekipa

12

 

 

Bralna značka

SEZNAM KNJIG ZA BRALNO ZNAČKO ZA 5. RAZRED

 

MATEJEVA STRAN

 

Lepo pozdravljeni, dragi petošolci in ostali obiskovalci te spletne strani!

 

Z letošnjim šolskim letom se je »Matejeva stran« preselila z razredne na šolsko spletno stran. Tu boste izvedeli, kako poteka pouk pri Mateju doma, kaj zanimivega ustvarja, raziskuje, bere, premišljuje … To bo prostor za izmenjavo pozdravov, novic in lepih želja.

 

Naj bo ta stran še naprej ena izmed vezi z našim sošolcem Matejem.

 

 

24.6.15

Pozdravljeni sošolci in gospa Roberta!

Danes sem bil z vami v šoli. Dobili smo spričevala, priznanja in pohvale. Po malici smo odšli avlo in si ogledali proslavo pred jutrišnjim praznikom Dneva državnosti.

Ob koncu šolskega leta bi se rad zahvalil vsem vam sošolcem, ker ste mi pisali pisma in gospe Roberti. Še posebno pa bi se zahvalil moji spremljevalki Kristini in gospe Nives, ker sta me veliko naučili. Skupaj smo se tudi veliko zabavali. Upam, da bo tudi drugo leto tako.

Želim vam lepe počitnice in veliko prijetnih doživetij. Zopet se vidimo jeseni.

Lep počitniški pozdrav vam pošilja,

podpis

otroci

 
 

V mesecu maju sem veliko ustvarjal v Slikarju. Prva slika predstavlja pogled v notranjost moje hiše, na drugi je narisana pokrajina, ki jo vidim skozi okno učne sobe. Preizkusil pa sem se tudi v vlogi oblikovalca in narisal šolsko torbo po svojem okusu.

Moja hišaPogled skozi oknoŠolska torba

 

 

Predstavitev projekta DOMA NAREJENA VALILNICA

 

 

17.4.15

 

Pozdravljeni sošolci!

 

Hvala za vaša pisma.Vedno sem vesel vaših novic.Tudi pri meni doma jih je nekaj. Nekateri že veste, da se matejje pri nas izvalil piščanček. Izvalil se je v inkubatorju (valilniku), ki smo ga sami naredili. Podrobnosti vam bom opisal in predstavil drugič.

 

V soboto, 11.4. sem bil tudi jaz v telovadnici, na prireditvi Pomladno rajanje. Vaš nastop mi je bil zelo všeč in vas moram zelo pohvaliti. Pesmice so bile smešne. Celotna prireditev je bila super. Ponavadi imam težave, ker slabše slišim, a se je vse dobro slišalo. Vse pohvale organizatorjem.

 

Tako smo res privabili pomlad v naše kraje. Če bo vreme še lepo in toplo, vas morda kaj obiščem.     Zaenkrat vas lepo pozdravljam in želim, da bi uživali v pomladi.

Vaš sošolec Matej

 

Dragi sošolci!

 

 

 

Najlepša hvala za vaša pisma. Upam, da se imate lepo v šoli. Danes je prvi april. Ali vas je že kdo »potegnil za nos«? Mene je ga.Nives.

 

Prebral sem, da ste imeli nekateri že predstavitve rastlin. Tudi jaz sem v ponedeljek, 30.3. predstavil rožmarin. Mojo predstavitev si lahko preberete na spletni strani.

 

Pri matematiki se mučim pri deljenju z dvomestnim številom. No saj ni tako hudo.

 

Danes sva s Kristino barvala plastenke (keglje) za bazar. V šoli mi je všeč, saj se vedno dogaja kaj zanimivega. Včasih se nama pridruži moj mlajši brat Amadej.

 

Bližajo se velikonočni prazniki in zato vam želim, da bi jih lepo preživeli. Jaz se jih prav veselim.

 

 

 

Lepo vas pozdravljam in vam želim vse dobro.

 

 

ROŽMARIN

 

Je velik aromatično dišeč grm, ki zraste do 2 m visoko in ima obseg do 1,5 m. Steblo je razvejano in olesenelo. Poganjki na vejah so pokončni in zeleni. Na steblu so ozki, 2-3 cm dolgi in 3 mm široki lističi. Cvetovi so svetlo modri do svetlo vijoličasti in zrastejo v skupinicah na zgornjih delih stebla.

Cveti spomladi in zgodaj poleti.

Je značilna sredozemska rastlina in raste na suhih področjih.

Uporabljamo ga v kulinariki svežega ali posušenega. Kot zdravilno rastlino pa ga uporabljamo za spodbujanje krvnega obtoka, ker širi žile. Pospešuje delovanje jeter in pomaga pri nizkem krvnem tlaku.

Ker pospešuje prebavo maščob, ga dodajamo mastnim pečenkam in drugim mastnim živilom. Rožmarinovo olje odganja mrčes. Rožmarinovo vodico madžarske kraljice uporabljamo za nego mastne kože. S pomočjo te vodice, se je znova pomladila 70-letna kraljica Izabela. Rožmarin je simbol Slovencev.

Spada v družino ustnatic.

rozmarinrozmarin1

 

Pri likovni umetnosti spoznavamo barve in njihove odtenke. Naslikal sem kuščarja in ga pobarval s sorodnimi barvami.

kuščar

 

Ljubljansko barje

 

 

 

Lega in velikost:

Južni del Ljubljanske kotline imenujemo Ljubljansko barje. Razteza se od Vrhnike, južno od avtoceste proti Ljubljani, do Škofljice. Leži na nadmorski višini okoli 300 m in meri 180 km2.

 

Pomen barja:

Barje je pomembno za številne ptice. Polovica vseh slovenskih ptic gnezdi prav tam. Spomladi se sliši zelene rege. Tu najdemo tudi kačje pastirje in številne metulje.

Včasih je bila za barje pomembna tudi šota.

Barje pa je zanimivo tudi za arheologe, zaradi številnih najdb (ostanki mostiščarjev).

 

Uporaba šote:

Šota je plast odmrlih barjanskih rastlin. Zaradi visoke podtalnice in pomanjkanja kisika rastline ne odmrejo ampak se samo kopičijo. Tako nastajajo vedno višje plasti šote.

V preteklosti so jo uporabljali za kurjavo, kot gorivo za lokomotive in ladijske parnike, v rafineriji sladkorja in tovarni smodnika. Zdelo se je, da je ne more zmanjkati. Vendar so se motili, saj se načeta šota seseda in prhni.

Danes je šote na barju malo in je zaščitena. Ne sme se je odstranjevati, požigati ali rezati.

 

Značilne barjanske rastline (na slikah): močvirska logarica ali močvirski tulipan, okroglolistna rosika, vodna perunika

lj2lj1lj3

 

Na barju raste veliko različnih cvetlic. Spomladi zacvetijo močvirske logarice. Te rastline pri nas rastejo le še na barju, v Krakovskem gozdu in na SV države.

Vodna perunika cveti v maju in juniju.

Okroglolistna rosika je mesojeda rastlina, ki je zdravilna in v naravi ogrožena. Pomaga pri različnih vrstah kašlja, uničuje bakterije, sprošča krče in poživlja krvni obtok.

Tam najdemo še: rumene kalužnice, rožnate kukavičje lučce, baldrijan, različne travniške orhideje in še veliko drugih.

Značilne barjanske živali (na slikah): lastovičar, kosec, zelena rega in kačji pastir

lj4lj5lj6lj7

 

Na Ljubljanskem barju najdemo številne živali, ki so ogrožene. Najbolj značilna ptica tega kraja je kosec. Tu najdemo tudi velikega škurha, prepelico, sloko, velikega skovika, repaljščico, kobiličarja in druge.

Od dvoživk je najbolj znana zelena rega, pa tudi urh in človeška ribica.

Na barju je 89 vrst metuljev. Nekatere vrste so razširjene, druge pa ogrožene. Srebrnolisi bisernik, močvirski pisanček in močvirski cekinček so dokaj razširjeni. Barjanski okarček, travniški postavnež, strašnični mravljiščar pa so zaščiteni (natura 2000).

 

 

Col,17.1.2015

 

Dragi sošolci!

 

Hvala za vsa vaša voščila in pisma. Opravičujem se vam, ker nisem že prej odgovoril nanje. Vendar meni mora mama pomagati pri pisanju, ker se sam preveč utrudim, če predolgo pišem.

 

Tudi jaz vsem vam želim vse dobro, predvsem veliko zdravja in dobre volje pa še, da bi se radi učili.

 

Počitnice sem lepo preživel. Najbolj všeč mi je bilo za silvestrovo, ker smo pili otroški šampanjec. Lepo mi je bilo tudi, ko smo postavljali jaslice in blagoslovili hišo. Užival sem, ko je snežilo.

 

Upam, da vam je bilo lepo v šoli v naravi in, da ste se veliko novega naučili.

 

Lepo vas pozdravljam  

Neimenovano 1Neimenovano 2

 

 

 

Snežak, voščilnice in ledena roža

 

December je prav poseben mesec. Rad imam božične praznike. Ti prazniki so še posebej primerni za ustvarjanje.

 

Najprej sem delal snežaka. Ampak to ni bil pravi snežak, temveč le slika narejena s tempera barvami. S Kristino sva ga,po navodilih, naredila s toplimi in hladnimi barvami (tople barve so odtenki rumene in rdeče; hladne barve pa odtenki modre in zelene). Jaz sem s čopičem barval ozadje.

snežak

 

Voščilnice: Izdelovala sva jih prejšnji teden. Uporabila sva lepilo, škarje, svinčnik, šeleshamer, kolaž papir, ravnilo...Kristina je prinesla izrezane slikice z zimskimi motivi. Izrezala sva še majhne trakce, jih zalepila na zimske motive, na drugi strani pa na voščilnico. Ko si odprl voščilnico, so se motivi dvignili pokonci. Pri slovenščini sem se učil kako pisati voščilnice in čestitke. In zato s pisanjem nisem imel večjih težav. Eno sem napisal svojim sošolcem, eno pa svoji nekdanji spremljevalki Nevi.

smrekehiša

 

 

 

 

Danes pa sva izdelovala še ledeno rožo. Navodila za izdelavo sva dobila na spletni strani unikatnica.com. Preveč je zapleteno napisati, zato si raje sami poglejte. Z malo domišlije nastanejo zanimive ledene rože, ki jih lahko uporabimo kot okrasek.

 

Rad sem pomagal pri ustvarjanju. Upam,da boste tudi vi kaj lepega ustvarili. Predvsem pa vam želim vesel božič in srečno novo leto.

 

 

 

Barvni spekter

 

Barve v mavrici so razporejene od rdeče do vijolične. Te barve so: rdeča,oranžna,rumena,zelena,modra in vijolična. Osnovne barve so rdeča, rumena in modra. Če zmešamo rdečo in rumeno, dobimo oranžno. Če zmešamo rumeno in modro, dobimo zeleno. Če pa zmešamo modro in rdečo, dobimo vijolično. Tako nastanejo mavrične barve.

 

To sem se moral naučiti, preden sva s Kristino začela ustvarjati mavričnega petelina. Na računalniku sem v programu slikar naredil petelina. To sva natisnila in ga izrezala. Prilepila sva ga na risalni list. S tempera barvami sva ga pobarvala. Vrhnji del telesa sva pobarvala s svetlejšimi mavričnimi barvami, spodnji del in glavo pa s temnejšimi mavričnimi barvami. Dodala sva še vejo, ki sva jo tudi pobarvala z istimi barvami.

 

Z izdelkom sva bila zadovoljna. Za konec pa sem prste pomočil v barve. Tako ustvarjanje mi je bilo všeč.

barvni

 

 

HIŠICI IZ GLINE

 

Te hiške smo delali pri likovnem pouku. Za izdelavo glinene hiške smo najprej razvaljali glino, tako kot se razvalja testo. Nato smo v glino zarisali obris hiške in jo izrezali. Na enak način smo naredili tudi streho in jo postavili na vrh hiške. Pri ustvarjanju smo si pomagali z različnimi pripomočki: lesena palčka, zobotrebec, vrhnji del svinčnika. Hiško smo dali sušiti na steklenico, ko bo dovolj suha, pa jo bo učiteljica Silva spekla v peči za glino skupaj s hiškami, ki so jih naredili moji sošolci.

hiška1

 

Pri likovnem pouku sem spoznaval pojme, povezane z arhitekturo. Ogledal sem si različne stavbe, hiše, dvorane in ugotavljal ali so simetrične ali asimetrične.

 

Nato sem po načrtu sestavil še papirnato hišico. Najprej smo jo pobarvali z voščenkami, vrisali okna in vrata, nato pa še zlepili. Je hiška simetrična ali ni?

hiška2

 

 

 

ZEMLJEVID

 

Zemljevid predstavlja pot od mojega doma do šole. Naredil sem ga za nalogo pri družbi. Moral sem veliko računati in meriti, izmisliti sem si moral znake in jih vpisati v legendo. Na koncu je bilo treba še pobarvati površje – nižje ležeče dele z zeleno, višje pa z rjavo barvo. Brez mamine pomoči mi tako zahtevna naloga najbrž ne bi uspela.

 

Preverite, če moj zemljevid vsebuje vse potrebne sestavne dele.

zemljevid

 

 

Odlomek »Prizori iz življenja stvari« je dramsko besedilo, ki ga je napisal Boris A. Novak. Prelevil sem se v pisatelja in še sam zapisal krajšo dramsko igro.

 

PRIZORI IZ ŽIVLJENJA STVARI

MAJICA (se leno preteguje): Kakšen dolgčas.

HLAČE (pridejo k majici): Zakaj ti je dolgčas, če pa lahko počneš toliko zanimivih stvari.

MAJICA: Ne vem, kaj bi se igrala.

HLAČE: Lahko bi se igrali s tvojim in mojim bratom.

MAJICA (pokliče Majčnika): Majčnik, pridi sem!

HLAČE (pokličejo Hlačnika): Hlačnik, pridi, se bomo igrali!

MAJČNIK (pride bolj zaspano): Majica, kaj spet težiš. Ne vidiš, da spim pokonci.

HLAČNIK (veselo priskaklja): Kaj se tukaj dogaja? Se bomo igrali skrivalnice?

HLAČE: Lahko bi se res igrali skrivalnice.

MAJČNIK: Jaz bom prvi mižal.

(In zaspi. Ostali se poskrijejo in čakajo, da jih bo Majčnik prišel iskat.)

MAJICA: Kje se potika ta moj brat? Že tri ure ga čakamo.

HLAČE: Mogoče se je pa izgubil.

HLAČNIK: Mogoče so ga pa Marsovci ugrabili.

MAJICA: Ne bodita trapasta. Pojdimo pogledat, kaj se dogaja.

HLAČE: Ali ni že prej rekel, da spi pokonci?

HLAČNIK: Slišite njegovo smrčanje?

MAJICA, HLAČE in HLAČNIK (zakričijo): Tukaj si, zaspanec!

 

 

 

 

LUTKOVNA PREDSTAVA NA DOMU

 

V sredo, 15. 10. 2014, smo imeli pri nas doma lutkovno predstavo. Gospa Nives in gospa Urška sta odigrali slovensko ljudsko pravljico Janček ježek. Lutke so doma narejene in so zelo prisrčne. Meni je bil zelo všeč ježek. Kljub temu, da je bilo slabo vreme, sta nam polepšali popoldan. Po predstavi smo še malo poklepetali in se posladkali.

 

Predstava nam je bila všeč in smo jima za to hvaležni.

lutke

 

 

IZDELKI IZ JESENSKIH PRIDELKOV

MATEJKorenčkovega prašiča sem delal v sredo. Telo in rilec sta narejena iz korenčka, noge so iz brokolijevih stebelc, glava in ušesa pa so iz krompirja. Iz jabolčnih olupkov smo naredili oči in usta. Ideja in natančna navodila so bila moja, pri izvedbi pa mi je pomagala spremljevalka Kristina. Kiparjenje iz jesenskih pridelkov mi je bilo všeč.

 

 

 

 

ČAROBNA GLINA

 

V sredo sem ustvarjal z glino. Zelo lep občutek je bil, ko sem imel glino v rokah in pod prsti začutil njeno voljnost in mehkobo. Še lepše pa je bilo, ko je pod mojimi rokami glina začela čisto počasi dobivati nove oblike in sem ugotovil, da iz nje lahko čisto sam nekaj ustvarim. Povaljal sem jo po mizici in nastala je kačica, ki ji je gospa Nives naredila še oči in usta in zazdelo se je, kot da je živa.

Zaželel sem si, da bi skupaj z gospo Nives ustvarila še ptičje strašilo. Vzela sva večji kos gline in pod najinimi rokami je najprej nastalo telo, iz njega so zrasle roke, noge in glava. Kmalu je začelo strašilo dobivati svojo pravo podobo, ko mu je gospa Nives po mojih navodilih oblikovala obleko, oči, usta, nos, lase … »Tako, zdaj pa bo«, sem rekel in strašilo sva postavila na polico, da se posuši, preden bosta šla skupaj s kačico v peko h gospe Silvi.

kip2kip3kip4kip5

KIP, KIPAR, KIPARJENJE

kip Kdo je kipar, s čim, iz česa in kaj vse lahko ustvarja, sva z gospo Nives spoznavala te dni. Prinesla mi je raznovrstno kiparsko orodje in primere kipov iz gline, lesa, kamna. Ogledala sva si tudi ponaredek Michelangelovega Davida, ki pa je bil pomanjšan in le doprsni kip. Jaz pa vem, da je v resnici ta prelep kip velik več kot 4 metre in upodablja celo telo kralja Davida. Narejen je iz marmorja in velja za najbolj znano umetniško delo. Gospe Nives sem tudi povedal, da obstajajo še večje skulpture, npr. v kamen vklesane podobe štirih ameriških predsednikov v gori Rushmore, ki so visoke skoraj 20 metrov. S skupnimi močmi sva se spomnila imen vseh štirih predsednikov. Oba tudi veva, da Indijancem ni bilo prav, da so goro Rushmore tako oskrunili, saj je to zanje sveta gora.

 

 

 

VTISI Z EKSKURZIJE

V ponedeljek, 29. septembra, smo šli na ekskurzijo v Ljubljano. Najprej smo si ogledali šolski muzej, nato pa še gledališko predstavo.

Ko smo prišli v šolski muzej, smo se morali preobleči v čudne uniforme. Deklice smo imele uniforme z gumbi zadaj, dečki pa z gumbi spredaj. Učili smo se šivati. Bilo je zanimivo. V razredu je bil tudi lesen osel. Nanj sva se morala usesti jaz in Tine.

V gledališču je bilo zabavno. Gledali smo predstavo Emil in detektivi. Igralci so plesali in peli. V predstavi je igrala tudi igralka, ki nastopa v Naši mali kliniki kot medicinska sestra.

Domov smo se vrnili polni lepih vtisov.

                                                                                     Marjetka Puc

 

 

 

ROJSTNI DAN

V četrtek, 18. 9. sem praznoval 10. rojstni dan. Ker je bilo vreme dovolj lepo, sem lahko šel v šolo. Z mano sta bili mama in nova spremljevalka Kristina.

Že ko smo odprli razredna vrata, smo bili presenečeni. V razredu je bilo veliko sošolcev. Gospa Roberta je rekla mojim novim sošolcem, naj se mi predstavijo. Pogovarjali smo se o dnevu zlate knjige in o Francetu Bevku. Gospa Roberta je prebrala prvo poglavje knjige Grivarjevi otroci, ki jo moramo prebrati za domače branje.

Skupaj smo si ogledali fotografije mini olimpijade, ki je bila v Ajdovščini.

Mama je sošolcem razdelila sladkarije. Oni pa so mi zapeli Vse najboljše in Rumeno podmornico. Gospa razredničarka nas je še fotografirala. Meni je bilo všeč in tudi sošolci ter ga. Roberta so bili veseli mojega obiska.

Upam, da jih kmalu še kaj obiščem.

 

1roj2roj

 

 

0

 Z gospo Nives sva se pogovarjala, da danes goduje Sv. Mihael. Je zavetnik rimsko katoliške Cerkve, častijo pa ga tudi pravoslavni, anglikani, luterani in celo muslimani. Upodobljen je kot mladenič, ki v roki drži meč uperjen proti hudiču. Predstavljen je kot poglavar nebeške vojske. Njegovo ime pomeni » Kdo je kakor Bog » ali » Podoben Bogu «. Je zavetnik umirajočih, ki tehta ob smrti duše, zato je upodoblje tudi s tehtnico. Z njim pa godujeta še Sv. Gabrijel in Sv. Rafael. V Svetem pismu je večkrat omenjen, tako v stari kot tudi v novi zavezi.

 

 

 

 

 


PESMICE

Danes sva z gospo Nives brala dramsko besedilo Če zmaj požre mamo. Napisala ga je slovenska pisateljica Alenka Goljevšček. Zgodba je polna nenavadnih dogodkov in zapletov. Žal je v berilu le odlomek, ki se konča ravno v trenutku, ko je dogajanje najbolj napeto. Smešno se mi je zdelo to, da se je postelja spremenila v dirkalni avto. Ne boste verjeli, kmalu za tem se je naš stol spremenil v konja. ;))) Tako je bilo:

Nekega jutra stol ni bil na svojem mestu. Iskal sem ga po celi sobi, pa ga nisem našel.

Nenadoma sem zaslišal rezgetanje. Prihajalo je iz kopalnice. Šel sem pogledat, kaj se tam dogaja. Zagledal sem stol, ki je skakal po kopalnici in rezgetal kot konj. Vprašal sem ga, kaj zdaj to pomeni, on pa je zapel:

Dovolj mi je že tega,

da vsakdo name seda.

Ne bom več v sobi zaprt,

odjezdil bom na vrt.

Svoboda me vabi,

ti pa name pozabi!

S sprednjima nogama je odprl okno in skočil ven. Dirjal je čez vrt na travnik in izginil v gozdu.

Nikoli več ga nisem videl.

                                      

Poznate ljudske pesmice Kušter Mušter, Peter Pavel žakle šiva, Pleši, pleši, črni kos? Vse te nagajivke imajo nekaj skupnega z mojo pesmico Pridi kuža:

Pridi kuža brž domov!

Rad prišel bi, pa ne morem.

Muco sem odšel iskat.

Kam pa mačka je odšla?

Tri je miši srečala.

Kje so tiste miši?

Luknja jih je skrila.

Kje je tista luknja?

V stari hiši, strašni hiši.

Kje je tista hiša?

Duhovi so jo naselili.

Kje so tisti duhovi?

Lovec jih je postrelil in se v zid zabil.

 

Alojz Gradnik je zapisal šaljivo pesmico Narobe svet. Tudi jaz sem se preizkusil v narobesvetnih rimah:

Če učenec uči učiteljico,

če roža zaliva vodo,

če trava je kravo,

če dimnik ometa dimnikarja,

če vrata odpirajo mamo,

če tak je kje na svetu red,

je takšen red narobe svet.

Učiteljici Roberti je bila moja pesmica všeč, imela pa je eno pripombo. Rekla je, da prvi verz velikokrat velja tudi v resničnem svetu. To mi je bilo všeč.

 

 

 

 

 

Pozdravljeni v novem šolskem letu!

 

Matej1V teh nekaj dneh pouka sem se naučil že veliko novega. Pri likovni umetnosti sem se srečal s pojmom simetrija (prej sem mislil, da ta obstaja samo v matematiki;). Občudoval sem simetrijo v slikarstvu, kiparstvu, lončarstvu, tapiserijah in arhitekturi. Najbolj me je navdušil Taj Mahal. Ta čudovita simetrična stavba iz belega marmorja stoji v Indiji. Gradilo jo je 22 000 ljudi po ukazu cesarja Šah Jahana kot mavzolej za njegovo najljubšo ženo, ki je umrla ob porodu štirinajstega otroka. Mnogi trdijo, da je Taj Mahal najlepša stavba na svetu. Med letošnjimi počitnicami sem si to lepotico v pomanjšani obliki ogledal v Minimundusu.

 

Tudi sam sem ustvaril simetrično umetnijo. Avtoportret v kolažni tehniki, ki sem ga izdelal lansko leto, smo fotografirali, fotografijo sem prenesel v program Slikar, ga polovico zbrisal, ostalo polovico pa dopolnil z risbo. Pri ustvarjanju sem se zabaval in mislim, da mi je stvaritev kar dobro uspela. Kaj menite pa vi?

 

 

PREHRANJEVANJE Z GASTRONOMO - predstavitev malo drugačnega poteka hranjenja

 

SPOMINI NA ZADNJI ŠOLSKI DAN

Kresni dan (sv. Ivan ali kar šentjanževo) praznujemo 24. junija, ko goduje Janez Krstnik. Pri nas je navada, da večer prej zakurimo kres in spletemo venček, ki ga obesimo na hišna vrata. Venčki naj bi po ljudskem izročilu hiši prinesli srečo in zaščito.

Zadnji šolski dan pri Mateju smo tako popestrili s to staro slovensko šego. Spletli smo venček iz ostre homulice (rastline z rumenimi zvezdastimi cvetki), dišeče sivke in zelenja. Spletanje venčka pa smo obogatili s pogovorom o ljudski pravljici o praprotnem semenu in življenju Janeza Krstnika. Spoznali smo slovenske pregovore, ki so vezani na ta praznik, in prisluhnili Kresni pesmi, ki sta jo zapeli v belo oblečeni Kresnici Neva in Nives. Takole gre:

 

Na gori mi sončece sije,

na polje pa dežek rosi,

je praprot visoko pognala,

prerasla nekdanje poti.

 

Nekoč so ljudje še verjeli,

da praprot o kresi cveti,

kdor praprotni cvet bi utrgal,

osrečil bi z njim vse ljudi.

 

Mogoče vzcvete v tvojem srcu,

morda je od nekdaj že tam,

glej, kresna se noč približuje,

a najti ga moraš le sam.

 

Nazadnje smo pod cvetočim bezgom prisluhnili kresni pravljici:

Bila je nekoč majhna deklica, ki je morala za bolno mamo daleč v gozd po jagode … ravno na kresni večer … tam na skrivnostni jasi izve, kje rastejo zdravilne rože za mamino bolezen …

Nives1Nives2

Neimenovano 3

 

Pošiljam nekaj utrinkov s tehniškega dne o vulkanih - bilo je super!
Odštevam dneve do zaključka šolskega leta ;) v torek upam, da vas obiščem, prej pa me žal ne bo, ker ima bratec Amadej norice.

Neimenovano 4

 

Včeraj sem imel vse ure pouka namenjene spoznavanju pohodništva. Naučil sem se marsikaj zanimivega. Užival sem ob slikah slovenskih gora in čudoviti naravi ...
Spoznal sem tudi Knafelčevo markacijo.

Neimenovano 5

 

Za domačo nalogo sem napisal zgodbo primerjav, pošiljam jo v branje tudi vam.

Neimenovano 6

Všeč mi je umetnost Aboriginov, zato sva z Nevo naredila kuščarja. Sam sem pikice odtiskal kar s konico prsta. Ker mi ni uspelo "popikati" celega lista, smo uporabili tudi čopič.

Neimenovano 7

 

Domišljijski spis o srečanju s kosovirji sem napisal  popolnoma sam, a sem se kar dobro namučil.

 

ŽLICA S PARADIŽNIKI

Nekoč je bila žlica s paradižniki, ki je lahko letela. Bila je na našem vrtu. Našla jo je mama in bila navdušena nad njo. Prinesla jo je v hišo. Rekla je, da ji je všeč. Jaz pa sem rekel, da je to kosovirska žlica in vem, da bodo kosovirji prišli. Nihče mi ni verjel.

Nekega dne sem bil v sobi, ko sta priletela kosovirja. Imenovala sta se Letalko in Padalko. Bila sta v sorodu z Glili in Glalom, ki sem ju že poznal. Malo sem se prestrašil. Hotela sta žlico, jaz pa sem rekel, da jima je ne bom dal. Bila sta prijazna: dogovorili smo se, da jima moram dati devet žele bonbonov v obliki črvov,  onadva pa mi bosta pustila žlico.

Neimenovano 8Mislila sta, da so to pravi črvi. Razložil sem jima, da  ljudje ne jemo pravih črvov. Zelo radi pa si privoščimo bonbone v obliki črvov. Poskusila sta bonbone in bili so jima všeč. Zahvalila sta se, potem pa odletela.

Mi pa smo naredili pico s paradižniki. Tako je bila dobra, da je nikoli ne bom pozabil. Upam, da  bomo imeli še kdaj kosovirsko zamenjavo.

Matej je poslal navodilo za izdelavo velikonočne kokoške. Mogoče boste poskusili tudi vi!

Neimenovano 9Neimenovano 9Neimenovano 10

 

Pozdravljeni!
V petek smo barvali papirnate ptičke, ki nam jih je pustila ga. Nives ob pravljični predstavi. Pri delu nam je pomagal tudi Benjamin, ker je bil zaradi bolezni doma. Pobarvane ptičke smo obesili na ozelenelo vejico grma ...v pozdrav POMLADI! Najbolj zanimivemu ptičku smo nadeli ime "zidarski ptiček" (poglej fotografijo). Če se čudite, zakaj ima Benjamin masko, naj vam povem, da je to varnostni ukrep, da ne zbolim še jaz :)

Neimenovano 12Neimenovano 13Neimenovano 14

Neimenovano 15

 

Včeraj smo za mojo mamo pripravili majhno pozornost, v zahvalo za njeno  odlično opravljanje materinske vloge. Podaril sem ji majico, na katero smo zapisali  NAJBOLJŠA MAMA NA SVETU.

Neimenovano 16

AVTOPORTRET

Neimenovano 17

 

Pri naravoslovnem dnevu sem spoznal 5 čutov in se pogovarjal tudi o šestem čutu :)! S tremi poskusi sem ugotavljal, kako delujejo moji organi za sluh, okus in tip.
V "rumenjakih" od kinder jajčkov so bile skrite različne stvari (polenta, fižol, riž, moka, testenine in kovanci). S pomočjo zvoka, ki sem ga slišal ob tresenju "rumenjaka", sem določal, kaj se skriva v njem. Šlo mi je kar dobro, najmanj težav sem imel z "rumenjakoma", v katerem so bili kovanci in moka. Po treh poskusih pa sem pravilno prepoznal vse :D.
Z zavezanimi očmi sem moral okušati različne pijače in povedati, iz katerega sadja so. Najokusnejši sok (iz jagod) sem potem tudi popil :).
Z rokami sem prepoznaval črke in števila, ki so bila z risalnimi žebljički napisana na plutovinaste podstavke.
Voha pa nisem mogel preiskusiti, ker mi moj nos pošteno nagaja!

 Neimenovano 18Neimenovano 19Neimenovano 20Neimenovano 21

V čudovitem programu sem ustvaril vesoljskega kralja, iz odpadnih tulcev pa sva z Nevo naredila enookega Buuuuja in zelenega Sluzija.

Neimenovano 22Neimenovano 23

Naravoslovni dan NAJ BO HRANA - ZDRAV UŽITEK! nam je bil v užitek. Poleg učenja o hrani, prebavilih in čistoči zob  sem ta dan pripravil tudi predstavitev gastrostome - načina, s katerim se hranim sam. Sledil pa je še "slajši" del dneva: priprava pice, žele bonbonov in slastne limonade. Vem, vsi boste pomislili, da to res ni bil zdrav obrok ... in prav boste imeli. A verjetno so se mi hoteli malce oddolžiti za vse tiste dni, ko mi v želodček vbrizgajo tudi tisto, česar ne maram preveč!

Kako se pripravi pico in limonado sem videl že velikokrat, izdelavo  žele bonbonov pa sem opazoval prvič.

Žele bonbone smo pripravili tako, da smo iztisnili sok pomaranč, mu dodali sladkor ter želatino. Maso smo ohladili kar na balkonu, jo nato zrezali na koščke in jih povaljali v sladkorju - tako smo pripravili zares okusne bonbone!

Neimenovano 24Neimenovano 25Neimenovano 26Neimenovano 27Neimenovano 28

Včeraj sem za nekaj časa spremenil svoj videz. Postal sem klovn, bratec Amadej pa Indijanec.

Neimenovano 29

Neimenovano 30V soboto smo izdelali svečo iz starih sveč. Nekaj starih sveč smo zrezali na manjše kose in jih dali v lonec. Lonec smo segrevali in vosek se je začel taliti (spremenil je stanje iz trdega v tekoče). Ker smo želeli imeti barvno svečo, smo vosku v lonec dodali nekaj nastrgane voščenke (enkrat rumeno, nato zeleno in še modro). Posamezen obarvan vosek smo nalili v mali stekleni kozarček, še prej pa smo v sredino kozarca postavili stenj (posebno vrvico, ki gori).

Z litjem smo izdelali lepo svečko ... no, na sliki poglejte, kakšna je.

 

To so fotografije poskusov, ki smo jih izvedli pri naravoslovju in tehniki. Na prvi fotografiji vidimo, kako jajce v slani vodi plava, v sladki pa ne. Na drugi fotografiji je poskus s soljo in ledom. Sol raztaplja led, kar nam v teh dneh še kako pomaga:) Na zadnjih dveh fotografijah pa poslikan poskus z gorečo svečo.
Nekaj poskusov sem naredil tudi z bratom Domnom, ki pa jih nisva fotografirala. Delati poskuse je bilo zabavno.

1234

Oglašam se vam s fizioterapije v Stari Gori. Taka telovadba mi je všeč, ker lahko z nogami bingljam.Na eni slikici je moj bratec Amadej na stojki.

56789

To je moja risba v mešani tehniki. Zgradbe sem narisal v slikarju v odtenkih modre barve, nato smo jih natisnili in prilepili na rdeč šeleshamer.

1011

To so pa naše jaslice. Nisem jih delal, ampak samo dajal nasvete. Vseeno je bilo lepo.

12

Z gospo Nives sva izdelala posodo za čajno lučko. Steklen kozarec sva oblekla v pisane barve. Fotografije izdelka pošiljam tudi vam. 

131415

To so izdelki, ki jih ustvarjam pri pouku: moje družinsko drevo in praznično okrašeno "mojo učilnico". Z gospo Nevo sva izdelala jaslice in jih pritrdila na pano. Napisala sva lepo misel in izdelala nekaj čestitk iz recikliranega papirja, ki sva ga delala. S pomočjo krompirjevih pečatov sva naredila tudi pingvinčke.

16171819

 

Zadnjič posodobljeno (Sobota, 27 Junij 2015 12:21)